Sem marsikaj, naiven pa ne več. Tudi če bi ves svet prešel na čudovito življenje, ki smo si ga pogledali v prejšnji objavi (sadovnjak), bi se nasilje še vedno pojavljalo. Tudi v civilizacijah, ki živijo popolnoma drugačno življenje od našega, pride do konfliktov. Vprašanje pa je, kako jih razrešijo. Marsikdo od nas si poželi dekleta in marsikatera ženska si poželi fanta - a kakšen je naš odziv na negativen odgovor? Ali se ubijemo, kakor nam svetuje Moni Kovačič, ki je prepevala, da ji brez ljubezni ni za živeti? Seveda v pesmi ni govora o ljubezni, pač pa o telesni privlačnosti, pohoti. Ali naj ubijemo tistega/tisto, ki nas je zavrnil? Ali naj ubijamo njenega moža/ženo? Ali naj si na silo vzamemo tisto, kar mislimo, da nam pripada? Ali naj posilimo osebo? Ali naj škodujemo vsemu svetu? Ali pa...
Najbolj mi je všeč odgovor Ali pa... ki je pravilen. V vseh ostalih naštetih primerih smo naše uživanje postavili nad svoje življenje ali nad življenja drugih. Če ne želimo, da kdo to stori nam, potem je pošteno z naše strani, da tudi mi tega ne storimo drugim. Naš trenutni vrednostni sistem je sledeč: najprej užitek, potem življenje. "Če ni užitka, potem tudi ni življenja," si mislimo. A življenje je več kot užitek! Nekdo si ne more kupiti nove obleke in se ubije, drugega zavrne delodajalec in se ubije, tretjega posilijo in se ubije, četrtemu pogori hiša in se ubije, peti dobi samo eno zlato kolajno na olimpijskih igrah in se zato ubije... šesti zboli za neko boleznijo in se ubije. Življenje je vredno več kot obleka in kot užitki. Izredno nevarno je postavljati karkoli nad življenje. Življenje je sveto. Če ne ljubimo miru in ljubezni bolj kot vse, če nam življenje ni sveto, potem med nami ne bo nikoli miru - in lahko živimo v raju - za nas bo tak raj pekel. In zares živimo v "raju". Vse nam je zneseno k riti - a nismo zadovoljni. Več kot imamo stvari, celo seks trofej, bolj smo nezadovoljni in bolj smo nezadovoljeni. Nekaj počnemo narobe...
Rešitev je, da spoznamo ljubezen in da jo vzljubimo. Ona naj bo številka 1 v našem življenju. Številka 2 pa naj postane človeško življenje. Moje in tvoje - oba sta enakovredna - ravno tako kot življenje indijske žene, ki smo jo pahnili v prostitucijo, s tem ko so ji naše multikorporacije, katerih delničarji smo mi osebno ali pa naše podjetje ali pa naša država, s prevaro odvzele moža in zemljo, otroke pa pahnili v "čudoviti" svet drog. Da, ima AIDS in je tik pred tem, da umre. Tudi njeno življenje je sveto. Sicer pa kaj bi govoril o Indijkah, kaj vse počnemo z "našimi" ženami in moškimi! In številka 3 so užitki življenja. Življenje je kot posoda in užitki so kot predmeti, ki jih vstavimo v posodo. Če razbijemo posodo, takrat tudi užitkov ni več. Neumno je razbiti posodo.
Danes se bojimo praktično vsega, razen tistega, česar bi se morali bati: naše neumnosti in pomanjkanja ljubezni. Kaj pa če zbolimo in trpimo? Videl sem ljudi, ki jim niti morfij ni pomagal. Stoj pogumno kot mož ali žena in pretrpi tisto, kar ti je namenjeno. Nikoli se ne ubij. Koliko milijonov, milijard ljudi je že zbolelo in je pred smrtjo strašno trpelo, a se niso vdali - jaz naj pa klonim? Saj konec koncev vse hitro mine. Ne, tudi v tem primeru ne želim končati svojega življenja. Življenje vsakega človeka je sveto. In če so bolečine zares, zares hude - nihče ne živi s strašnimi bolečinami zelo dolgo - razen v našem sistemu, v katerem te umetno vzdržujejo pri življenju. Da, strah nas je počasne in boleče smrti, in zato se zanašamo na tehnologijo - ni nas pa strah, da bi umirali sami, obkroženi z ljudmi, ki komaj čakajo, da prenehamo dihati. Raje v bolečinah umiram med ljudmi, ki me ljubijo, kot pa da živim med ljudmi, ki me ne ljubijo.
Če živiš brez ljubezni, je za umreti hudo. Za ljudi, ki te ne ljubijo, nisi nikoli dovolj dober. Nikoli nisi dovolj lep, nikoli nisi dovolj duhovit, nikoli nisi zadosti pameten. Nikoli, nikoli, nikoli. In če že misliš, da si kdaj zadosti dober, je to samo zato, ker poskušajo kaj dobiti od tebe. Da, jaz sem sovražil samega sebe in sem se v najstniških letih vprašal: "Milan, kdaj bi bil pa ti zadovoljen sam s seboj?" In sem si odgovoril: "Če naredim nekaj, kar lahko naredim, nisem zadovoljen. A če bi naredil nekaj, česar ne bi uspel narediti, potem bi bil zadovoljen!" Da prevedem to v vaš jezik: "Nikoli ne bi bil zadovoljen sam s seboj!" To je bilo šokantno odkritje, a pomagati si nisem znal. A ljubezen me je našla in sedaj rad živim - tako rad živim, da me je že kar strah umreti :) Včasih sem živel samo zato, ker sem pač živel in takšno je životarjenje brez ljubezni. Na marsikaj nisem ponosen, sem pa hvaležen... Hvaležen ljubezni za življenje in za novo priložnost.
Najprej išči ljubezen, a išči jo povsod in našel jo boš. Primerno mesto za iskanje sta tudi moji dve knjigi. Rešitev ni v sadovnjakih in neokrnjeni naravi - to pride potem, ko začneš živeti za ljubezen, ko postane ljubezen (in ne pohota!) številka 1 v tvojem življenju. Ljubezen do ljubezni :) S tem v mislih lahko tudi mi zapojemo en del Monikine pesmice: "Brez ljubezni mi živeti ni, srce mi moje govori," in še dodajmo, "brez ljubezni mi živeti ni, pamet mi moja govori."
